Celiakija [Kakšni so simptomi in kakšna je moja zgodba ?]

Celiakija je avtoimunska bolezen, pri kateri gluten (beljakovina v pšenici, ječmenu in rži) poškoduje sluznico tankega črevesa. Prizadene približno 1% ljudi, mnogi pa za bolezen ne vedo. Diagnozo postavi zdravnik s krvnimi testi in biopsijo tankega črevesa. Edino zdravljenje je dosmrtna, stroga prehrana brez glutena.

Diagnoza: celiakija! Ko po dolgih, mučnih in izčrpavajočih mesecih hujšanja, driske in slabega počutja končno slišiš diagnozo. V tistem trenutku resnično ne veš, ali bi bil vesel, prestrašen ali žalosten … Odvija se koktajl čustev hkrati, pa vendarle začutiš olajšanje, saj se je končno končala saga obiskov pri zdravnikih in specialistih.

Celiakija – kaj pa sedaj? Čeprav bolezen zame ni bila neznanka, je izkušnja z njo prinesla svoje. Vprašanja, kaj jesti, kako kuhati doma, saj otroci in mož nimajo celiakije, prilagajanje, navzkrižna kontaminacija … Milijon vprašanj, na katera ne poznaš odgovora, ampak upaš, da se bo sčasoma vse postavilo na svoje mesto.

Sedaj, več let po postavitvi diagnoze, je vse to postalo del mene, rutina. Pravilo, ki se ga moram držati, če želim ostati zdrava, je: Če nisi 100% prepričan, kaj je v hrani – te hrane ne jej.

V zapisu vam bom predstavila, kaj je celiakija, kakšni so simptomi, kako poteka testiranje, kakšna je razlika med celiakijo, alergijo na pšenico in občutljivostjo na gluten ter na katera hranila je pri celiakiji dobro biti pozoren.

Kaj je celiakija?

Celiakija je avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem tanko črevo. Povzroča jo reakcija na gluten, beljakovino, ki jo najdemo v pšenici in drugih žitih, kot sta ječmen in rž.

Bolezen se lahko razvije v katerikoli starosti in je povezana z drugimi avtoimunskimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen tipa 1 in Hashimotov tiroiditis.

Ob izpostavljenosti glutenu se sproži nenormalen imunski odziv, pri katerem nastanejo različna protitelesa, ki lahko prizadenejo različne organe.

Zaužitje glutena v tankem črevesu sproži vnetno reakcijo, ki lahko povzroči atrofijo črevesnih resic. To vpliva na absorpcijo hranil, kar pogosto vodi do anemije (slabokrvnosti). Anemija me je spremljala celo življenje, vendar ji zdravniki niso dajali večjega poudarka. »Tako pač je!« je bil njihov odgovor.

Kaj je gluten?

Gluten je beljakovina v pšenici, ječmenu, rži in sorodnih žitih (npr. piri). Zaradi njega je testo elastično, kruh pa ima žvečljivo strukturo. Nam, bolnikom s celiakijo, pa povzroča nemalo težav.

Simptomi celiakije

Klasični simptomi celiakije so težave s prebavili: kronična driska, napihnjenost trebuha, slaba absorpcija hranil (malabsorpcija) in izguba apetita, čeprav slednjega pri meni ni bilo.

Pri otrocih se lahko pojavi tudi zastoj v rasti, pogosto med šestim mesecem in drugim letom starosti.

Simptomi celiakije pri odraslih

Pri nezdravljeni celiakiji ali če bolnik po nesreči zaužije gluten, se lahko pojavijo:

• napihnjenost,
• bolečine v trebuhu,
• zgaga,
• zaprtje ali driska,
• vetrovi,
• anemija,
• bolečine v sklepih,
• utrujenost,
• glavobol,
• izguba telesne teže,
• težave z živčevjem: mravljinčenje rok ali nog, težave z ravnotežjem,
• zmanjšana kostna gostota in zmanjšano delovanje vranice.

Simptomi celiakije pri otrocih

Otroci s celiakijo imajo pogosteje težave s črevesjem, zaradi slabše absorpcije hranil pa tudi druge težave:

• napihnjenost ali otekanje trebuha,
• driska ali zaprtje,
• izguba teže,
• bruhanje,
• anemija,
• poškodbe zobne sklenine,
• zakasnela puberteta,
• razdražljivost,
• hiperaktivnost,
• počasna rast in nizka telesna višina.

Ni nujno, da imajo vsi bolniki s celiakijo te simptome. Nekateri ne opazijo nobenih težav, kar lahko zelo oteži postavitev diagnoze.

Vzroki za nastanek celiakije

Natančen vzrok celiakije še ni znan. Pomembno vlogo ima dednost: večina bolnikov ima gena HLA-DQ2 ali HLA-DQ8. Ker v naši družini celiakije do moje diagnoze ni bilo, je bilo vse še toliko težje.

Kot možne sprožilce raziskovalci omenjajo virusne okužbe, operacije, nosečnost in hud stres. Ko gledam nazaj, kaj je sprožilo bolezen pri meni? Zagotovo mešanica vsega skupaj!

Testiranje za celiakijo

Zdravniki s krvnimi preiskavami in drugimi testi ugotovijo, ali imate celiakijo:

1. Serološki testi – dokazovanje protiteles, značilnih za celiakijo:
   • EMA – antiendomizijska protitelesa,
   • tTG – protitelesa proti tkivni transglutaminazi tipa 2,
   • DGP – protitelesa proti deamidiranemu gliadinskemu peptidu.
2. Genetsko testiranje – določitev zapisa za HLA-DQ2 in HLA-DQ8.
3. Histološka analiza sluznice tankega črevesa – zdravnik z endoskopijo pogleda v tanko črevo in odvzame vzorec tkiva, da ugotovi, ali je poškodovano.

Pomembno: Diete brez glutena ne začnite, preden ste testirani. Testi so zanesljivi samo, če gluten redno uživate. Če ste gluten že opustili, se o ponovnem uvajanju pred testiranjem posvetujte z zdravnikom.

Zdravljenje

Zdravljenje je »preprosto«: 100-odstotno izogibanje glutenu. Kot ve vsak bolnik s celiakijo, je edino zdravljenje stroga dieta brez glutena. Brez izjem. Brezglutenska hrana bo postala edina hrana na vašem jedilniku.

Hranila, na katera je pri celiakiji dobro biti pozoren

Pomanjkanje mikrohranil, kot so železo, folna kislina, vitamina B6 in B12, vitamin D, baker in cink, je pogosto, zlasti pri bolnikih z nezdravljeno celiakijo. Pomanjkanje hranil lahko vodi tudi do nevroloških in psihičnih zapletov ter sprememb kostne gostote.

Pri večini bolnikov odstranitev glutena iz prehrane vodi do okrevanja črevesne sluznice, s tem pa se izboljšajo tudi ravni železa, vitaminov in mineralov. Anemija zaradi pomanjkanja železa je najpogostejši znak celiakije zunaj prebavil in običajno izzveni ob dosledni dieti brez glutena.

Pri nekaterih bolnikih na dieti brez glutena pa lahko še vedno primanjkuje folata in vitamina B12. Prav tako izključitev glutena ne normalizira vedno mineralne gostote kosti. Ker imajo brezglutenski žitni izdelki pogosto manj magnezija, je smiselno v prehrano vključevati živila, bogata z magnezijem.

Ali in katera prehranska dopolnila potrebujete, naj presodi zdravnik ali dietetik na podlagi krvnih izvidov. Prehranska dopolnila niso zdravilo za celiakijo in ne nadomeščajo diete brez glutena. Spodaj je kratek pregled, kaj posamezna hranila prispevajo k delovanju telesa.

Vitamin D

Vitamin D prispeva k normalni absorpciji in izrabi kalcija in fosforja, k ohranjanju zdravih kosti, k delovanju mišic in k normalnemu delovanju imunskega sistema. Več o tem si preberite v članku o imunskem sistemu.

Kalcij

Kalcij je potreben za ohranjanje zdravih kosti in zob. Najbolje je, da dnevne potrebe po kalciju dosežete z uravnoteženo prehrano. Če vam zdravnik svetuje dodatek, se o obliki (npr. kalcijev citrat ali karbonat) in odmerku posvetujte z njim, saj kalcija ni dobro vnašati preveč.

B kompleks in vitamin B12

Vitamini B2, B3, B5, B6, B12 in folna kislina prispevajo k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Vitamin B12 prispeva k nastajanju rdečih krvničk, normalnemu delovanju živčnega in imunskega sistema ter normalnemu psihološkemu delovanju.

Kadar je črevesje poškodovano, telo vitamina B12 morda ne absorbira dovolj, kar lahko vodi v pomanjkanje.

Cink

Pri mnogih ljudeh z novo diagnozo celiakije je raven cinka nizka. Cink prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema in k ohranjanju zdravih las, nohtov in kože.

Magnezij

Magnezij prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, normalnemu delovanju mišic in živčnega sistema ter normalnemu psihološkemu delovanju. Referenčni dnevni vnos za odrasle je 375 mg. Potrebe so lahko višje pri športnikih in v obdobjih povečanega napora. Odmerek ob dokazanem pomanjkanju določi zdravnik.

Železo

Železo prispeva k normalnemu nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina, normalnemu prenosu kisika po telesu ter zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Ker preveč železa lahko škodi, ga jemljite le ob dokazanem pomanjkanju in po posvetu z zdravnikom.

Multivitamini

Brezglutenski izdelki imajo pogosto manj železa, cinka, magnezija, fosforja in vitaminov B. Multivitamin je lahko dodatek k prehrani, kadar je ta pomanjkljiva. Na prvem mestu pa je seveda pestra, uravnotežena prehrana!

Črevesna mikrobiota in probiotične kulture

Raziskave črevesne mikrobiote pri celiakiji so trenutno zelo aktivno področje. Najpogosteje se raziskujejo bakterije iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium. Nekatere laboratorijske in manjše klinične raziskave nakazujejo, da bi lahko vplivale na razgradnjo fragmentov glutena in na prepustnost črevesne sluznice, vendar dokazi zaenkrat niso zadostni za priporočila. Probiotične kulture glutena ne morejo »nevtralizirati« in ne nadomeščajo diete brez glutena.

Preberite si tudi, kakšna je razlika med probiotiki in prebiotiki.

Kaj jemljem sama

Ker me pogosto sprašujete, vam zaupam svojo rutino, ki sem jo uskladila z zdravnikom. Celo leto jemljem vitamin D in mikrobiotične kulture (pri meni Saccharomyces boulardii), občasno pa še magnezij in B kompleks. Vaše potrebe so lahko drugačne, zato se pred uporabo posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Celiakija, alergija na pšenico in občutljivost na gluten: kakšna je razlika?

Celiakija ni isto kot alergija ali intoleranca na gluten, čeprav se ti izrazi pogosto zamenjujejo.

Celiakija je avtoimunska bolezen. Gluten sproži imunski odziv, ki poškoduje sluznico tankega črevesa. V krvi so prisotna značilna protitelesa (tTG, EMA). Zdravljenje je dosmrtna, stroga dieta brez glutena, tudi brez sledi.

Alergija na pšenico (pogovorno »alergija na gluten«) je klasična alergijska reakcija, najpogostejša pri otrocih. Simptomi se pojavijo hitro, že v nekaj minutah do ur po zaužitju: bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, driska, srbenje ust in grla, koprivnica, zamašen nos, solzenje oči ali težave z dihanjem. Izogibati se je treba pšenici, ne nujno vsem žitom z glutenom. Ob težavah z dihanjem takoj pokličite 112.

Neceliakijska občutljivost na gluten povzroča podobne simptome kot celiakija, vendar so testi na celiakijo in alergijo negativni in ne pride do poškodbe tankega črevesa. Diagnoza se postavi šele, ko zdravnik izključi celiakijo in alergijo.

	Celiakija	Alergija na pšenico	Občutljivost na gluten
Vrsta odziva	avtoimunski	alergijski (IgE)	ni povsem pojasnjen
Poškodba črevesa	da	ne	ne
Značilna protitelesa	tTG, EMA	IgE na pšenico	ni
Prehrana	strogo brez glutena, dosmrtno	brez pšenice	zmanjšanje glutena po posvetu

Celiakija in prehrana

Raziskave kažejo, da so ljudje s celiakijo pogosto nehote izpostavljeni glutenu. Zato vedno berite etikete. V EU sme oznako »brez glutena« nositi le živilo z največ 20 mg glutena na kilogram (Uredba (EU) št. 828/2014). Izogibajte se predelani hrani, razen če je izrecno označena »brez glutena« ali nosi znak prečrtanega klasja. Oznaka »brez pšenice« ni dovolj.

Živila, ki vsebujejo gluten

• pšenica (tudi pira, kamut, durum, zdrob, kuskus, bulgur),
• rž,
• ječmen (tudi ječmenov slad, pivo),
• pšenični škrob, razen če je posebej označen kot brez glutena,
• oves, razen če je označen »brez glutena«, saj je pogosto kontaminiran. Nekateri bolniki ne prenašajo niti čistega ovsa, zato se o njem posvetujte z zdravnikom.

Pozorni bodite pri predelanem mesu (hrenovke, narezki), solatnih prelivih, omakah in juhah.
Gluten se lahko skriva tudi v zdravilih, prehranskih dopolnilih, šminkah in balzamih za ustnice, zobnih pastah in ustnih vodicah. Preverite sestavo ali vprašajte farmacevta.

Hrana brez glutena

Čeprav se zdi, da ne smete jesti skoraj ničesar, je živil, ki so primerna za nas, veliko. Biti morajo brez glutena in brez sledi, torej »čista«.

Na primer: ajdova moka je v izvorni obliki brez glutena. Če pa jo meljejo v istem mlinu kot pšenično, je kontaminirana in ni več primerna za ljudi s celiakijo. Kako se navzkrižni kontaminaciji izogibam doma, sem opisala v članku o navzkrižni kontaminaciji z glutenom v kuhinji.

Naravno brez glutena so:

• sadje in zelenjava,
• fižol in leča,
• oreški in semena,
• jajca,
• sveže (nepredelano) meso in ribe,
• amarant,
• ajda,
• koruza,
• riž, riževa in krompirjeva moka,
• lan,
• proso,
• kvinoja,
• soja,
• tapioka.

Mleko in mlečni izdelki

Poškodovano črevesje pri celiakiji pogosto ne prebavi dobro laktoze (mlečnega sladkorja). Zato nekaterim bolnikom zdravnik po diagnozi svetuje, naj mlečne izdelke začasno omejijo.

Ko bolnik več mesecev (npr. pol leta) dosledno sledi brezglutenski dieti, se črevesje pogosto obnovi in prebava se izboljša. Čas je pri vsakem drugačen. Nekaterim se sposobnost prebavljanja laktoze povrne, pri drugih pa intoleranca na laktozo ostane.

Pogosta vprašanja o celiakiji

Ali se celiakija pozdravi?
Ne. Celiakija je doživljenjska bolezen. Z dosledno dieto brez glutena se sluznica tankega črevesa obnovi in simptomi izginejo, ob ponovnem uživanju glutena pa se težave vrnejo.

Koliko ljudi ima celiakijo?
Ocenjujejo, da celiakijo ima približno 1 % ljudi, a velik del jih za svojo bolezen ne ve.

Ali moram pred testiranjem jesti gluten?
Da. Testi so zanesljivi samo, če gluten redno uživate. Diete ne začnite pred posvetom z zdravnikom.

Ali lahko oseba s celiakijo je oves?
Le oves, ki je označen »brez glutena«, in še to po posvetu z zdravnikom, saj ga nekateri ne prenašajo.

Ali lahko prehranska dopolnila nadomestijo dieto brez glutena?
Ne. Edino zdravljenje celiakije je stroga dieta brez glutena. Dopolnila lahko po presoji zdravnika pomagajo zapolniti pomanjkanje hranil.

Kje v Sloveniji dobim pomoč in informacije?
Pri osebnem zdravniku in gastroenterologu ter pri Slovenskem društvu za celiakijo, ki članom nudi informacije, recepte in podporo.

Zaključek

Ko pogledam nazaj, se mi je zdelo neverjetno, da je mogoče živeti s tako diagnozo, brez kruha, testenin, rogljičkov in hrane v gostilnah. A hočeš ali nočeš, prideš do spoznanja, da je celiakija bolezen, ki me bo spremljala celo življenje. In glutena ne bom več uživala. Danes vem, da se s tem da lepo živeti.

Članek je pripravila spletna trgovina VitaKatka.si in lahko vsebuje povezave do izdelkov iz naše ponudbe. Namenjen je splošnemu informiranju in ne nadomešča posveta z zdravnikom, farmacevtom ali drugim strokovnjakom. Vsebina ni namenjena postavljanju diagnoze ali zdravljenju bolezni. Prehransko dopolnilo ne more nadomestiti pestre in uravnotežene prehrane ter zdravega življenjskega sloga. Upoštevajte priporočeni dnevni odmerek, naveden na embalaži, in izdelek shranjujte izven dosega majhnih otrok. Če ste noseči, dojite, jemljete zdravila ali imate zdravstvene težave, se o uporabi prehranskih dopolnil najprej pogovorite z zdravnikom ali farmacevtom.

Morda vas zanima izbor izdelkov iz naše ponudbe: PREHRANSKA DOPOLNILA >>

Vir: (1) Slovensko društvo za celiakijo; (2) Niddk – Celiac Disease; (3) Uredba Komisije (EU) št. 828/2014 o zahtevah za obveščanje potrošnikov o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih; (4) Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 – seznam dovoljenih zdravstvenih trditev