Kako brati sestavine kozmetike: parabeni, silikoni, dišave in drugo

Vedno več ljudi pred nakupom kozmetike pogleda seznam sestavin (INCI). Imena so pogosto latinska ali angleška in jih je težko razumeti. V tem zapisu razložim, kaj pomenijo nekatere sestavine, o katerih se največ govori, kako so urejene v EU in na kaj biti pozoren pri izbiri izdelka za svojo kožo.

Kako brati seznam sestavin (INCI)?

Sestavine so navedene po vrstnem redu glede na količino. Prve na seznamu so prisotne v največji koncentraciji. Sestavine, ki jih je manj kot 1 %, so lahko navedene v poljubnem vrstnem redu na koncu seznama.

V EU mora biti vsaka kozmetika pred prodajo ocenjena kot varna. Uporabljene sestavine morajo upoštevati omejitve iz Uredbe o kozmetičnih izdelkih. To velja za vse izdelke, ne glede na to, ali so naravni ali ne.

Sestavine, o katerih se največ govori

1. Parabeni (konzervansi)

Parabeni so konzervansi, ki preprečujejo razvoj bakterij in plesni v izdelku. Na seznamu sestavin jih najdete kot methylparaben, ethylparaben, propylparaben ali butylparaben.

Zaradi raziskav o njihovem morebitnem vplivu na hormone jih je EU strogo uredila. Nekatere vrste parabenov so prepovedane, pri drugih pa so določene najvišje dovoljene koncentracije, ki jih znanstveni odbor EU ocenjuje kot varne. Nekateri ljudje se jim kljub temu raje izognejo. Brez konzervansa pa kozmetika, ki vsebuje vodo, ne more biti varna, zato vsak tak izdelek vsebuje enega izmed dovoljenih konzervansov.

2. Silikoni

Silikoni, kot so dimethicone, cyclopentasiloxane in amodimethicone, so pogosti v kremah, podlagah in izdelkih za lase. Na koži in laseh ustvarijo tanek, gladek film, ki daje svilnat občutek in zmanjšuje izhlapevanje vode.

Silikoni kože ne hranijo, ampak jo predvsem zaščitijo in zgladijo. Nekateri ljudje z mastno ali aknasto kožo raje izberejo lažje izdelke brez njih. Nekateri ciklični silikoni so v EU zaradi vpliva na okolje omejeni.

3. Dišave (parfum, fragrance)

Oznaka parfum ali fragrance označuje mešanico dišavnih snovi. Dišave so eden pogostejših vzrokov za alergijske reakcije na kozmetiko, zato morajo biti dišavne snovi, ki lahko povzročijo alergijo, nad določeno količino navedene posebej, na primer linalool ali limonene. To velja tudi za naravna eterična olja.

Če imate občutljivo kožo ali ste na kakšno dišavo alergični, preberite celoten seznam sestavin ali izberite izdelek brez dišav.

4. Mineralna olja

Mineralna olja (paraffinum liquidum, petrolatum) se pridobivajo iz nafte, v kozmetiki pa se uporabljajo visoko prečiščena. Na koži ustvarijo zaščitni sloj, ki pomaga zadrževati vlago.

Za razliko od rastlinskih olj ne vsebujejo maščobnih kislin in vitaminov. Če iščete izdelek, ki koži poleg zaščite daje tudi te sestavine, izberite rastlinska olja in masla.

5. SLS in SLES (penilci)

Natrijev lavril sulfat (sodium lauryl sulfate, SLS) in natrijev lavreth sulfat (sodium laureth sulfate, SLES) sta penilca v gelih za tuširanje, šamponih in čistilih. SLS lahko pri občutljivih ljudeh izsuši kožo in povzroči draženje, SLES je nekoliko blažji.

Če imate suho ali občutljivo kožo, so lahko primernejši blagi penilci, kot so coco-glucoside ali decyl glucoside.

Rastlinska olja in masla: šipkovo olje in karitejevo maslo

Če raje izbirate izdelke s preprostimi sestavinami, sta priljubljeni izbiri šipkovo olje in karitejevo maslo.

Šipkovo olje se pridobiva iz semen šipka. Bogato je z esencialnima maščobnima kislinama, linolno in linolensko, vsebuje pa tudi karotenoide (provitamin A) in vitamin E. Ima lahko teksturo, hitro se vpije in je primerno za nego suhe, normalne in mešane kože. Redna uporaba pomaga ohranjati kožo mehko, nahranjeno in gladko.

Karitejevo maslo se pridobiva iz plodov drevesa karite. Vsebuje maščobne kisline in vitamin E ter ima bogato teksturo. Primerno je za nego suhe kože telesa, rok, ustnic in zelo suhih predelov obraza. Kožo mehča in pomaga zadrževati vlago.

Kako izbrati kozmetiko za svojo kožo?

• Preberite seznam sestavin in bodite pozorni na prvih pet sestavin, ki jih je v izdelku največ.
• Če imate občutljivo kožo, izberite izdelke brez dišav ali z njimi, ki jih dobro prenašate.
• Novo kozmetiko preizkusite na majhnem delu kože, na primer na notranji strani podlakti, in počakajte 24 ur.
• Pri kožnih boleznih, kot sta atopijski dermatitis ali rozacea, se o izbiri nege posvetujte z dermatologom.

Pogosta vprašanja

Ali so parabeni v kozmetiki prepovedani?
Ne vsi. Nekatere vrste parabenov so v EU prepovedane, druge pa so dovoljene v omejenih koncentracijah, ki veljajo za varne.

Ali silikoni mašijo pore?
Silikoni na koži ustvarijo tanek film. Večina jih ne maši por, nekateri ljudje z aknasto kožo pa vseeno raje izberejo lažje izdelke brez njih.

Ali so naravna eterična olja varnejša od umetnih dišav?
Ne nujno. Tudi eterična olja vsebujejo snovi, ki lahko povzročijo alergijo, zato jih morajo proizvajalci označiti enako kot druge dišave.

Zaključek

Branje seznama sestavin vam pomaga izbrati kozmetiko, ki ustreza vaši koži in vašim željam. Vse sestavine v kozmetiki, ki se prodaja v EU, morajo izpolnjevati zakonske zahteve glede varnosti. Ali boste izbrali izdelke s preprostimi rastlinskimi sestavinami ali kaj drugega, je odvisno od vaše kože in vaših želja.

Morda vas zanima izbor izdelkov iz naše ponudbe: NARAVNA KOZMETIKA >>

Vsebino je pripravila spletna trgovina VitaKatka.si, zapis pa vsebuje povezave na izdelke iz ponudbe trgovine. Namenjen je informiranju in ne nadomesti posveta z zdravnikom, dermatologom ali farmacevtom. Kozmetika je namenjena negi kože, las in nohtov ter lepšemu videzu, ne pa preprečevanju, lajšanju ali zdravljenju bolezni. Pri uporabi upoštevajte navodila na embalaži, nov izdelek pa najprej preizkusite na majhnem delu kože. Pri kožnih težavah, občutljivi koži, v nosečnosti ali med dojenjem se pred uporabo posvetujte z zdravnikom ali dermatologom.

Viri:Uredba (ES) št. 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih; Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (SCCS) – mnenja o parabenih; MDPI – The Beast of Beauty: Environmental and Health Concerns of Toxic Components in Cosmetics.; The Beast of Beauty: Environmental and Health Concerns of Toxic Components in Cosmetics (MDPI) – Strokovna objava o parabenskih konzervansih, njihovih tveganjih in omejitvah v EU; Potential Carcinogens in Makeup Cosmetics – PMC (National Library of Medicine) – Raziskava, ki izpostavlja parabene in druge potencialno nevarne snovi v kozmetičnih izdelkih ter njihove možne učinke.