Naravni probiotiki – Katere vrste poznamo in kakšno vlogo imajo

Naravni probiotiki so živi mikroorganizmi v fermentirani hrani, na primer v kefirju, jogurtu z živimi kulturami ter nepasteriziranem kislem zelju in kisli repi. Probiotične kulture lahko uživamo tudi v obliki prehranskih dopolnil. V članku pojasnimo, kaj probiotiki so, kateri sevi so najpogosteje proučevani in na kaj biti pozoren pri izbiri.

Kakšna je razlika med probiotiki in prebiotiki, smo že pisali v enem izmed naših blogov. Tokrat se podrobneje posvečamo vprašanju, kaj so naravni probiotiki, kje jih najdemo in katere vrste poznamo.

Kaj so probiotiki?

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) so probiotiki živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v zadostni količini koristijo zdravju gostitelja. Večinoma gre za bakterije iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium, med probiotike pa sodi tudi kvasovka Saccharomyces boulardii.

V našem črevesju živi na bilijone mikroorganizmov, ki jih skupaj imenujemo črevesna mikrobiota. V steni črevesja se nahaja tudi velik del imunskih celic telesa, zato raziskovalci povezavi med črevesno mikrobioto in imunskim sistemom posvečajo veliko pozornosti.

Kako delujejo probiotiki?

Ravnovesje črevesne mikrobiote lahko zmotijo antibiotiki, nekatera druga zdravila, prehrana z malo vlakninami in drugi dejavniki življenjskega sloga. Probiotike lahko uživamo s hrano ali v obliki prehranskih dopolnil.

Večina probiotičnih mikroorganizmov se v črevesju trajno ne naseli, ampak so tam prisotni prehodno. Zato raziskave običajno spremljajo njihovo redno uživanje. Pri prehranskih dopolnilih upoštevajte priporočeni dnevni odmerek in navodila na embalaži.

Naravni probiotiki v hrani

Fermentirana živila nastanejo z delovanjem mikroorganizmov in lahko vsebujejo žive kulture:

• kefir in kislo mleko,
• jogurt z živimi kulturami (na embalaži preverite oznako “žive kulture”),
• kislo zelje in kisla repa, če nista pasterizirana,
• kimči,
• miso,
• kombuča.

Pomembno: pasterizacija, kuhanje in peka mikroorganizme uničijo. Kislo zelje iz pločevinke ali kozarca, ki je bilo toplotno obdelano, ter kruh z drožmi zato živih kultur ne vsebujejo. Doma pripravljeno ali nepasterizirano kislo zelje in kisla repa sta dobra izbira, uživajte ju surova ali le rahlo pogreta.

Strokovnjaki pri tem ločijo med fermentirano hrano in probiotiki v ožjem smislu. Fermentirana hrana vsebuje žive mikroorganizme, pri probiotikih pa gre za natančno določene in raziskane seve v znani količini.

Vrste probiotikov

Probiotike označujemo z rodom, vrsto in sevom, na primer Lacticaseibacillus rhamnosus GG. Lastnosti so značilne za posamezen sev, zato rezultatov raziskav enega seva ne moremo prenesti na drugega.

1. Lactobacillus rhamnosus GG (LGG)

LGG je eden najbolj proučenih probiotičnih sevov, o njem je objavljenih več sto znanstvenih raziskav. Leta 1985 sta ga izolirala raziskovalca Sherwood L. Gorbach in Barry Goldin, po katerih je dobil ime GG. Po prenovljeni taksonomiji iz leta 2020 se uradno imenuje Lacticaseibacillus rhamnosus GG.

Raziskave so se pri tem sevu osredotočale predvsem na prebavo ter na delovanje imunskega sistema pri otrocih in odraslih.

2. Lactobacillus acidophilus DDS-1

DDS-1 je pogosto uporabljen sev vrste L. acidophilus. V laboratorijskih raziskavah se je izkazal za odpornega na želodčno kislino in žolč ter sposobnega pritrjevanja na črevesne celice. To sta lastnosti, ki ju raziskovalci pri probiotikih posebej preverjajo.

3. Bifidobakterije

Bifidobakterije (npr. Bifidobacterium lactis in Bifidobacterium longum) so med prvimi bakterijami, ki naselijo črevesje dojenčka, in prevladujejo v črevesju dojenih otrok. Pri odraslih so pomemben del zdrave črevesne mikrobiote.

4. Saccharomyces boulardii

Saccharomyces boulardii je nepatogena kvasovka, ki jo je leta 1923 izoliral francoski mikrobiolog Henri Boulard iz lupine tropskega sadja liči in mangostin.

Ker gre za kvasovko in ne za bakterijo, nanjo antibiotiki ne delujejo. Iz telesa se običajno izloči v nekaj dneh po prenehanju uživanja. Več o tej kvasovki si lahko preberete tudi v članku probiotiki in črevesje.

Probiotiki za otroke

Otrokov mikrobiom se intenzivno razvija ob rojstvu in v prvih letih življenja. Nanj vplivajo način poroda, dojenje, prehrana in jemanje antibiotikov. Za otroke izberite izdelke, ki so posebej prilagojeni njihovi starosti, ter upoštevajte navodila za odmerjanje in shranjevanje na embalaži. Pri dojenčkih se pred uporabo posvetujte s pediatrom.

Kako izbrati prehransko dopolnilo z mikrobiotičnimi kulturami?

• Sev naveden do konca: dober izdelek navaja rod, vrsto in oznako seva (npr. LGG, DDS-1).
• Število živih kultur: izraženo v CFU (enote, ki tvorijo kolonije), po možnosti zagotovljeno do konca roka uporabe.
• Shranjevanje: nekateri izdelki potrebujejo hladilnik, drugi ne. Upoštevajte navodila na embalaži.
• Sestava: preverite dodatke, primernost za vegane in morebitne alergene.
• Namen: izdelki se razlikujejo glede na starost uporabnika in kombinacijo sevov.

Kdo naj bo previden?

Pri večini zdravih ljudi so probiotiki dobro prenašani. Na začetku uživanja se lahko pojavi blago napenjanje. Pred uporabo se z zdravnikom posvetujte:

• osebe z oslabljenim imunskim sistemom ali hudo boleznijo,
• osebe s centralnim venskim katetrom (velja predvsem za S. boulardii),
• starši nedonošenčkov in novorojenčkov,
• vsi, ki jemljejo zdravila.

Če prebavne težave trajajo več dni, so hude ali jih spremlja kri v blatu ali visoka vročina, obiščite zdravnika.

Pogosta vprašanja

Katera hrana vsebuje naravne probiotike?
Kefir, kislo mleko, jogurt z živimi kulturami, nepasterizirano kislo zelje in kisla repa, kimči, miso in kombuča.

Ali kislo zelje iz trgovine vsebuje probiotike?
Le, če ni pasterizirano. Pasterizacija žive kulture uniči, zato preverite oznako na embalaži.

Ali lahko probiotike jemljem skupaj z antibiotiki?
Bakterijske probiotike običajno vzamemo z nekaj urnim razmikom od antibiotika. Na S. boulardii antibiotiki ne delujejo. Glede jemanja ob zdravilih se vedno posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom.

Kako dolgo jemati probiotike?
Upoštevajte navodila proizvajalca. Če niste prepričani, se posvetujte s farmacevtom.

Kakšna je razlika med probiotiki in prebiotiki?
Probiotiki so živi mikroorganizmi, prebiotiki pa vlaknine, ki služijo kot hrana koristnim črevesnim bakterijam. Več v članku probiotiki in prebiotiki.

Članek je pripravila spletna trgovina VitaKatka.si in lahko vsebuje povezave do izdelkov iz naše ponudbe. Namenjen je splošnemu informiranju in ne nadomešča posveta z zdravnikom, farmacevtom ali drugim strokovnjakom. Vsebina ni namenjena postavljanju diagnoze ali zdravljenju bolezni. Prehransko dopolnilo ne more nadomestiti pestre in uravnotežene prehrane ter zdravega življenjskega sloga. Upoštevajte priporočeni dnevni odmerek, naveden na embalaži, in izdelek shranjujte izven dosega majhnih otrok. Če ste noseči, dojite, jemljete zdravila ali imate zdravstvene težave, se o uporabi prehranskih dopolnil najprej pogovorite z zdravnikom ali farmacevtom.

Morda vas zanima izbor izdelkov iz naše ponudbe: PREHRANSKA DOPOLNILA >>

Vir: FAO/WHO (2002). Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food.; Hill C. et al. (2014). Expert consensus document: The International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics consensus statement on the scope and appropriate use of the term probiotic. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 11, 506–514.; Marco M. L. et al. (2021). The International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics (ISAPP) consensus statement on fermented foods. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 18, 196–208.; National Institutes of Health, Office of Dietary Supplements. Probiotics – Fact Sheet for Health Professionals.