V zadnjih letih postaja ozaveščenost o sestavinah v kozmetiki vse večja. Potrošniki ne posegajo več zgolj po izdelkih z lepim vonjem in privlačno embalažo, temveč preverjajo tudi seznam sestavin (INCI). Nekatere sestavine v kozmetiki lahko dolgoročno škodujejo koži, povzročajo draženje ali celo vplivajo na hormonsko ravnovesje.

V tem članku bomo pregledali, katerih sestavin se je v kozmetiki bolje izogniti, zakaj so lahko problematične ter katere naravne alternative naravne kozmetike – kot sta šipkovo olje in karite maslo – so boljša izbira za zdravo in sijočo kožo.

Katerim sestavinam se je bolje izogniti

1. Parabeni – konzervansi

Parabeni so sintetični konzervansi, ki preprečujejo razvoj bakterij in plesni v kozmetičnih izdelkih. Najpogosteje jih najdemo pod imeni, kot so methylparaben, propylparaben, butylparaben in ethylparaben.

Težava pri parabenih je, da lahko delujejo kot hormonski motilci. Nekatere raziskave kažejo, da lahko posnemajo estrogen v telesu, kar sproža vprašanja glede njihove varnosti pri dolgotrajni uporabi. Čeprav so parabeni v določenih koncentracijah zakonsko dovoljeni, se jim mnogi raje izognejo, zlasti pri izdelkih za vsakodnevno uporabo.

Pri izbiri kozmetike je zato priporočljivo posegati po naravni kozmetiki, ki uporablja varnejše konzervanse.

2. Silikoni

Silikoni, kot so dimethicone, cyclopentasiloxane in amodimethicone, so pogosto prisotni v kremah, podlagah in izdelkih za lase. Njihova naloga je ustvariti gladek, svilnat občutek na koži ter zapolniti nepravilnosti.

Težava pri silikonih je, da na koži ustvarijo neprepusten sloj. Ta lahko preprečuje normalno dihanje kože in dolgoročno prispeva k mašenju por, še posebej pri mastni ali aknasti koži. Poleg tega silikoni nimajo negovalne vrednosti – ne hranijo kože, temveč ustvarijo le občutek navidezne mehkobe.

Če želite, da vaša koža resnično prejme hranila, se raje odločite za izdelke z naravnimi olji in masli, ki kožo negujejo in podpirajo njeno obnovo.

3. Umetne dišave – pogosti povzročitelji draženja

Na seznamu sestavin pogosto najdemo oznako »parfum« ali »fragrance«. Gre za mešanico različnih kemikalij, katerih natančna sestava ni vedno razkrita. Umetne dišave so eden najpogostejših povzročiteljev alergijskih reakcij, rdečice in srbečice.

Posebej previdni naj bodo posamezniki z občutljivo kožo, rozaceo ali atopijskim dermatitisom. Dolgotrajna uporaba izdelkov z močnimi sintetičnimi dišavami lahko oslabi kožno bariero.

4. Mineralna olja

Mineralna olja (paraffinum liquidum, petroleum jelly) so derivati nafte. V kozmetiki se uporabljajo zaradi svoje nizke cene in sposobnosti zadrževanja vlage. Vendar podobno kot silikoni na koži ustvarijo zaprt sloj, ki ne vsebuje hranilnih snovi.

Čeprav mineralna olja sama po sebi niso nujno nevarna, koži ne prinašajo koristi v smislu regeneracije ali hranjenja. Mnogo boljša izbira so rastlinska olja, bogata z vitamini in antioksidanti.

5. SLS – penilci

Natrijev lavril sulfat (SLS) in natrijev laureth sulfat (SLES) pa sta penilca, ki ju najdemo v gelih za tuširanje, šamponih in čistilih za obraz. Lahko močno izsušita kožo ter povzročita draženje, zlasti pri občutljivih posameznikih.

Pri nakupu čistilnih izdelkov bodite pozorni na nežnejše alternative, kot so kokosovi glukozidi ali drugi blagi penilci rastlinskega izvora.

Naravne alternative: šipkovo olje in karite maslo

Namesto spornih sestavin se vedno več ljudi odloča za naravno kozmetiko z učinkovitimi, koži prijaznimi sestavinami. Dva izmed teh sta šipkovo olje in karite maslo.

Šipkovo olje je bogato z vitaminom A (naravni retinol), vitaminom C in esencialnimi maščobnimi kislinami. Pomaga pri regeneraciji kože ter lahko zmanjševanju videza brazgotin in gubic. Ker se hitro vpije in ne maši por, je primerno tudi za mešano in mastno kožo. Redna uporaba šipkovega olja lahko izboljša teksturo kože ter ji povrne sijaj.

Karite maslo pa je izjemno hranilno in primerno za suho ter občutljivo kožo. Vsebuje vitamine A, E in F ter deluje protivnetno. Pomaga pri obnovi kožne bariere, zmanjšuje rdečico in ščiti kožo pred zunanjimi vplivi. Zaradi svoje bogate teksture je idealno za nego telesa, ustnic in zelo suhe kože na obrazu.

Kako prepoznati varnejšo kozmetiko?

Pri izbiri kozmetike je zelo pomembno branje seznama sestavin (INCI). Sestavine so navedene po vrstnem redu glede na količino – prve na seznamu so prisotne v največji koncentraciji. Če so med prvimi sestavinami parabeni, silikoni ali mineralna olja, razmislite o alternativi.

Zaključek

Skrb za kožo se začne pri izbiri pravih sestavin. Čeprav so mnoge sporne sestavine še vedno dovoljene v kozmetiki, to ne pomeni, da so najboljša izbira za dolgoročno zdravje vaše kože. Izogibanje parabenom, silikonom, umetnim dišavam, mineralnim oljem in agresivnim penilcem je korak v smeri bolj naravne in učinkovite nege.

Viri: Biopark – Škodljive sestavine v kozmetiki – Pregled najpogostejših škodljivih sestavin v kozmetičnih izdelkih, med drugim parabeni in drugi konzervansi; The Beast of Beauty: Environmental and Health Concerns of Toxic Components in Cosmetics (MDPI) – Strokovna objava o parabenskih konzervansih, njihovih tveganjih in omejitvah v EU; Potential Carcinogens in Makeup Cosmetics – PMC (National Library of Medicine) – Raziskava, ki izpostavlja parabene in druge potencialno nevarne snovi v kozmetičnih izdelkih ter njihove možne učinke.